Piškotki

Ta spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje osnovnega delovanja ter za analizo uporabe spletne strani. Nenujni (analitični) piškotki se namestijo le na podlagi vaše privolitve.

S klikom na »Sprejmi« podate privolitev za uporabo vseh piškotkov. S klikom na »Zavrni« se uporabljajo izključno nujni piškotki.

Vse objave

Kje serviser izgubi dve uri na dan?

Posodobljeno 3 min branja

Serviserji so postali birokrati. In to ni njihova krivda.

Mojster, ki ga plačujete za znanje in roke, velik del dneva prebije s kemikom v rokah. Pa poglejmo, kam točno gresta tisti dve uri — ker na računu ju ne vidite.

Pol fascikla papirjev za vsak poseg

Serviser pride, popravi, zmontira — in potem povleče iz torbe skoraj za pol fascikla raznih papirjev. Servisni nalog, garancijski list, poročilo, še kakšen drugi obrazec. Vsak svoj papir. Seveda je celotno delo potrebno še pofotkati.

To ni pet minut. To je dvajset minut ali celo več po vsakem posegu, vsak dan, za vsakega serviserja. Seštejte sami.

Kje je spet tista dokumentacija?

Katera naprava, kateri model, kje je garancijski list, katera navodila veljajo? Če je vse to razmetano po mapah, e-pošti in glavah sodelavcev, serviser pol posega porabi za iskanje, preden sploh prime za orodje.

Zgodovina naprave? Ugibanje ali klic v pisarno

Najbolj boli tam, kjer bi moralo biti najlažje: kaj je bilo na tej napravi že narejeno? Kateri del je bil nazadnje zamenjan? Ali pa tista klasična: "Kaj smo že zadnjič rekli da bomo tokrat poservisirali?". Brez hitrega dostopa do zgodovine serviser ugiba ali kliče v pisarno — stranka pa medtem čaka.

In najhujše: papirji pridejo v pisarno čez mesec

Pa recimo, da je vse napisano. Kje konča? V torbi, v avtu, na armaturni plošči. V pisarno pride čez teden, dva, včasih mesec.

Do takrat račun miruje. Denar čaka. In ko papir končno pride, mora nekdo vse skupaj še enkrat pretipkati v sistem — z vsemi napakami, ki pri prepisovanju sodijo zraven.

Kako to obrnemo

Dobra novica: nič od tega ni nujno. Servisne naloge in vso pripadajočo dokumentacijo je enostavno digitalizirati. Potem tisti dve uri enostavno izgineta.

Nalog in vse obrazce izpolni na napravi

Z nVitamin Service serviser delovni nalog in vse spremljajoče obrazce izpolni kar na mobilni napravi, med posegom. Stranka podpiše na zaslonu. Nalog je zaključen — in v pisarni — še preden odpelje z dvorišča. Konec lovljenja papirjev po avtomobilih.

Zgodovina naprave takoj pri roki

Serviser ima pred seboj celotno zgodovino naprave ali stranke: pretekle napake, vgrajene dele, prejšnje posege ter morebitne opombe in komentarje. Hitrejša diagnostika, manj ugibanj, manj klicev v pisarno — ravno tam, kjer se je prej izgubljalo največ časa.

Pameten razpored, manj praznih poti

Vodja servisa naloge razporedi glede na razpoložljivost in lokacijo ekip, serviser pa takoj dobi vse: lokacijo, kontakt stranke, opis težave. Manj praznih hodov, več opravljenih posegov v dnevu.

Material in obračun, brez prepisovanja

Vsak porabljen del se odpiše iz skladišča ali servisnega vozila, zaključen nalog pa se v trenutku prenese v pisarno, kjer se samodejno pripravi podlaga za račun. Računi gredo ven isti dan, ne čez dva meseca.

Pogosta vprašanja

Za koga je digitalizacija terenskega servisa primerna? Za podjetja, ki izvajajo servis ali vzdrževanje v lastnih servisnih delavnicah, pri strankah ali na terenu — še posebej tam, kjer je več intervencij na dan in več serviserjev.

Ali potrebujemo ERP sistem? Da. nVitamin Service deluje v povzavi z Opal ERP in večino drugih ERP sistemov.

Kaj serviser potrebuje na terenu? Mobilno napravo. Nalog in obrazce izpolni ter jih da stranki v podpis kar na zaslonu.

Preberite tudi

Kdaj je črtna koda dovolj? Črtna koda ali RFID

3 min branja

RFID zveni kot naprednejša izbira, zato marsikdo kar predvideva, da je tudi boljša. V resnici je pogosto ravno obratno: za veliko opravil je navadna črtna ali QR koda cenejša, preprostejša in povsem dovolj. V tem članku primerjamo črtno kodo in RFID ter povemo, kdaj se splača ostati pri črtni oziroma QR kodi in kdaj je smiselna nadgradnja na RFID. Na kratko: v čem je razlika RFID oznako čitalnik prebere z radijskimi valovi — brez vidnega stika, iz nekaj metrov in več oznak naenkrat. Črtno kodo je treba videti in skenirati eno po eno. (Več o RFID smo napisali v ločenem članku.) Ta razlika je ve...

Preberi več

Popis osnovnih sredstev ali inventura zalog? Kaj je razlika

3 min branja

Pred koncem leta se v marsikaterem podjetju obe opravili znajdeta na istem kupu in dobita isto ime: »inventura«. A popis osnovnih sredstev in inventura zalog nista isto — različni sta po tem, kaj štejemo, kako pogosto in kako to ovrednotimo. V tem članku na kratko pojasnimo razliko med popisom osnovnih sredstev in inventuro zalog, da boste vedeli, kaj vas kdaj čaka in zakaj. Osnovna sredstva: trajna sredstva, ki jih uporabljate Osnovna sredstva so stvari, ki jih podjetje uporablja dlje časa in jih ne prodaja v rednem poslovanju: stroji, oprema, vozila, računalniki, pohištvo, nepremičnine. Ker ...

Preberi več